-
1 justice
1) (fairness or rightness in the treatment of other people: Everyone has a right to justice; I don't deserve to be punished - where's your sense of justice?) pravičnost2) (the law or the administration of it: Their dispute had to be settled in a court of justice.) sodišče3) (a judge.) sodnik•- do
- in justice to* * *[džʌstis]nounpravičnost (to do); zakonitost, upravičenost, utemeljenost; pravica; sodišče, sodnikCourt of Justice — sodišče, sodnijato administer justice — deliti pravico, soditito bring s.o. to justice — kaznovati koga, pripeljati koga pred sodnikato do justice to — izkazati komu pravico; dati polno priznanje (tudi hrani, pijači)to do o.s. justice — izkazati se, pokazati, kaj kdo znain justice — po zakonu, po pravici -
2 just
I adjective1) (right and fair: not favouring one more than another: a fair and just decision.) pravičen2) (reasonable; based on one's rights: He certainly has a just claim to the money.) upravičen3) (deserved: He got his just reward when he crashed the stolen car and broke his leg.) zaslužen•- justly- justness II adverb1) ((often with as) exactly or precisely: This penknife is just what I needed; He was behaving just as if nothing had happened; The house was just as I'd remembered it.) ravno2) ((with as) quite: This dress is just as nice as that one.) prav tako kot3) (very lately or recently: He has just gone out of the house.) pravkar4) (on the point of; in the process of: She is just coming through the door.) pravkar5) (at the particular moment: The telephone rang just as I was leaving.) ravno6) ((often with only) barely: We have only just enough milk to last till Friday; I just managed to escape; You came just in time.) komaj7) (only; merely: They waited for six hours just to get a glimpse of the Queen; `Where are you going?' `Just to the post office'; Could you wait just a minute?) samo8) (used for emphasis, eg with commands: Just look at that mess!; That just isn't true!; I just don't know what to do.) samo; pač; res9) (absolutely: The weather is just marvellous.) res•- just now
- just then* * *I [džʌst]adjective ( justly adverb)pravičen (to do); pravilen, upravičen, zaslužen, utemeljen; korekten, neoporečen, resničen; music čistto be just to s.o. — pravično s kom ravnatieconomy just dealings — korekten postopekII [džʌst]adverbpravkar, ravno, prav; komaj, toliko da; samo, zgolj; colloquially resnično, res; pravzapravjust now — pravkar, v tem trenutku; pred kakšnim trenutkomjust as — prav tako kot, ravno kojust so — točno, pravilnothe bullet just missed him — toliko, da ga je strel zgrešiljust a moment, please! — samo trenutek, prosim!just how many are there? — koliko jih pa pravzaprav je?III [džʌst]noun& intransitive verb see joust -
3 reason
I [ri:zn]nounrazlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika; juridically pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost; logic premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premisbereft of reason — blazen, norfor the reason that — zaradi tega (iz razloga), kerin (all) reason — z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejahwithout rhyme or reason figuratively brez glave in repa, nesmiseln, bedastto bring s.o. to reason — spraviti koga k pameti, spametovati kogaI will do anything in reason — napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametnoto give, (to show) reason — dati povodto have reason archaic prav imetito listen to reason, to hear reason — dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pametiI saw reason to interfere — zdelo se mi je prav, da se vmešamit stands to reason that... — jasno je, da...there is reason in what you say — pametno (premišljeno) je, kar govorišII [ri:zn]1.intransitive verbrazmišljati (about, of, on o), modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati ( from iz); soditi, razsojati (on o); diskutirati, debatirati ( with z)to reason about — razmišljati o, diskutirati oto reason with oneself — modrovati pri sebi;2.transitive verbdiskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up); razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti ( out od); z razlogi napeljati, pregovoriti koga ( into k)I reasoned him out of his resolution — pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklepto reason oneself into sth. figuratively zapičiti, zagristi se v kajto reason s.o. into — pregovoriti koga k (da kaj napravi)
См. также в других словарях:
kot — vez. I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právi — a o prid. (ȃ) 1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spodóbiti se — im se nedov. (ọ̄ ọ̑) nav. 3. os. 1. biti v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: tako govorjenje se ne spodobi; mlademu fantu, za mladega fanta se to ne spodobi; odgovoril sem ji, kakor se spodobi, da je videti zdrava / ne spodobi se govoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrníti — in vŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vrniti denar, knjigo; vrniti komu kaj izgubljenega, izposojenega; vrniti z obrestmi / vrniti dolg, posojilo / vrniti kupcu, stranki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
